Bližamo se desetemu kilometru izkopanih predorov, pred nami še mnogo izzivov
Na trasi drugega tira Divača-Koper se v prihodnjih dneh bližamo desetemu izkopanemu kilometru predorov, kar nas navdaja z velikim zadovoljstvom. V tem tednu se je vzpostavilo tudi novo delovišče v dolini Glinščici, tako da je trenutno aktivnih 11 od 14 gradbišč. Predor Lokev (T1) se torej koplje iz obeh strani, pričela so se tudi dela pri predoru Stepani (T3), dokončan pa je tudi že predvkop za predor Osp (T5-6).
Ponovno bomo kandidirali za nepovratna evropska sredstva
V družbi 2TDK bomo ponovno objavili razpis za Sklop 3 – Železniški in predorski sistemi na drugem tiru, za financiranje katerega bomo poskusili pridobiti tudi nepovratna evropska sredstva. Del Sklopa 3, ki bo predmet vloge za sofinanciranje, zajema izvedbo naslednjih del: vgradnja strojne in elektro opreme za prezračevanje v predorih, sistem napajanja naprav predorov z električno energijo, sistem razsvetljave v predorih, zgornji ustroj proge ter tirne naprave, vozno omrežje itd.
V proizvodnjo elektrike z lastnimi sončnimi elektrarnami?
Družba 2TDK preučuje možnost postavitve sončne elektrarne na strehi škatlaste konstrukcije viadukta Glinščica. Ta viadukt je zaprta škatlasta konstrukcija z dimenzijo strehe približno 215 m x 8,2 metra, kar znese približno 1760 m2 površine strehe, kamor se lahko namestijo sončni paneli. Glede na površino strehe je maksimalni potencial inštalirane moči panelov do 350 kW. Potencial proizvodnje energije je precej pod predvideno lastno porabo in bi bil zato učinek sončne elektrarne predvsem v zmanjšanju stroška za dobavo električne energije za potrebe napajanja varnostnih sistemov. S stališča ekonomike je to ugodna varianta, saj se viški proizvedene energije zaradi nezanesljivosti dobave ne morejo prodati po enaki ali višji ceni, kot je sicer strošek za prevzeto energijo.
Glede na trenutne razmere se ocenjuje, da bi se investicija lahko povrnila v 5-7- letih, preučilo pa se bo tudi morebitne druge možne lokacije na trasi drugega tira za postavitev sončnih elektrarn.
Kraški svet je še vedno neznanka
Kot je znano, na trasi drugega tira ob gradnji pričakujemo tudi odkritje kraških pojavov. Septembra je bila raziskana do sedaj največja jama, ki je bila sicer odkrita na trasi drugega tira že 14. maja letos v fazi izkopa kalote (zgornji del predorske cevi). Takrat o njeni razsežnosti ni bilo toliko znanega, več se je razkrilo šele nedavno ob izkopu stopnice (spodnji del predorske cevi). Inštitut za raziskovanje krasa ocenjuje, da je raziskan del jame globok 140 metrov in dolg kar 275 metrov. V omenjeni jami zaenkrat prisotnosti podzemnih živali niso opazili, so pa na šestih mestih nastavili različne jamske pasti, ki jih bodo čez nekaj časa pregledali. Ta kraška jama se nahaja daleč pod predorskima cevema predora Lokev (T1) in tako na potek gradnje ne vpliva. Do zdaj je bilo na trasi odkritih 24 kraških jam, ena izmed njih v predoru Beka (T2), 23 pa v prvem predoru (T1).
Viadukti
Na trasi drugega tira so trije viadukti: Vinjan, Gabrovica in Glinščica. Viadukt Glinščica bo povezoval predora T1 in T2, prav tako pa bo omenjeni viadukt sprva služil prevozu izkopnega materiala iz teh dveh predorov, zato je bila gradnja omenjenega viadukta nujna in potrebna čimprej. Sedaj, ko je viadukt zgrajen, ovir za pričetek del na predorih T1 in T2 ni več. Izkopna dela na T1 iz koprske smeri že potekajo, na T2 pa se bodo pričela oktobra.
Pospešeno poteka tudi izkop in betoniranje temeljev in stebrov pri viaduktu Gabrovica, pri tem je steber 7 že končan. Viadukt Gabrovica bo potekal pod avtocestnim viaduktom Črni Kal, njegova gradnja se lahko opazuje iz različnih razglednih točk okrog Črnega Kala. Tudi pri viaduktu Vinjan poteka izdelava delovnih platojev za izvedbo vodnjakov v osrednjem delu viadukta. Ker so nekateri stebri globoko temeljeni z vodnjaki, ki so skopani tudi do 35 metrov v globino, je na to globino treba dovajati svež zrak skozi cev. Stebri, ki se gradijo so votli, predvsem zaradi statičnih zahtev, znotraj njih pa bodo stopnice, ki bodo popeljale od dna stebra do vrha in se bodo koristile predvsem za vzdrževalna dela.
Viški materialov
Gradnja drugega tira poteka na osnovi koncepta trajnosti, kar pomeni, da se čim več materiala, ki se ga v predorih izkoplje, uporabi pri drugih fazah dela. Izkopani material se, na primer, uporablja za gradnjo nasipov za prestavitev obstoječe železniške proge v Divači. Trasa drugega tira namreč preseka traso obstoječe proge, zato je treba prestaviti del obstoječega tira in na novo zgraditi 800 metrov proge. To bo zagotovilo nemoteno odvijanje vsakodnevnega železniškega prometa po obstoječi progi Divača – Koper tudi med gradnjo drugega tira. Šele po dokončanju deviacije in po preusmeritvi prometa na nov del proge, bo možno odstraniti dober kilometer obstoječe proge, s čimer se bo sprostil prostor za gradnjo drugega tira.
Pri izkopu predorov naletimo predvsem na fliš in apnenec in ko izkopanega materiala ni mogoče uporabiti kje drugje, se ga odlaga. Fliš odlagamo v kamnoloma Griža in Laže, apnenec pa se drobi v različne frakcije ter se ga uporablja tudi za izdelavo betonov. Nekaj apnenca ostaja, zato si družba 2TDK prizadeva za odkup viškov apnenca, ki bi jih želeli zaradi ekonomičnosti odprodati. V deponijo Bekovec se odlaga material, ki ni ne fliš ali apnenec, trenutno je odloženega približno 655.000 m3 materiala. Ko bo zasipavanje deponije končano, bo družba 2TDK nanjo zasadila preko 600 sadik oljk in območje predala agrarni skupnosti. Tako bodo okoliški prebivalci nekaj let po zasaditvi lahko uživali sadove zasajenih dreves in jih predelovali ter se z njimi oskrbovali.