Intervju z generalnim direktorjem družbe 2TDK
Projekt gradnje drugega tira je v teku, a še vedno gre ogromno energije in časa za neproduktivno delo, ki je posledica prepočasnih postopkov, ki gradnjo zavirajo.
O nujnosti drugega tira proge Divača-Koper čivkajo že vrabci na strehah. Vse skupaj se je začelo pred več kot dvajsetimi leti, v letošnjem letu pa smo prišli do točke, ko je bilo do začetka junija izkopanih več kot 5 kilometrov predorskih cevi.
Generalni direktor družbe 2TDK Pavle Hevka, ki bdi nad projektom, je s trenutnim potekom zadovoljen, vendar pa vidi še veliko možnosti za izboljšave. Cilj, ki so si ga zastavili, je odprtje vseh 14 »napadalnih mest« za pospešeno gradnjo predorov.
Pospešiti pa si želi tudi postopke in povečati stopnjo proaktivnosti. Težave jim povzroča zakonodaja, ki ni eksaktna, predvsem pa ni prilagojena praksi.
Kako ste zadovoljni s trenutnim potekom projekta izgradnje drugega tira?
Sem sicer zadovoljen, a praktičnih težav je še vedno mnogo preveč. Dejstvo je, da je na trasi še vedno premalo delavcev, velik problem so delovna dovoljenja in njihovo pridobivanje na upravnih enotah. Tudi priprave na začetek izvedbe del na posameznih deloviščih trajajo predolgo. So pa zato izvajalci del pri podzemnih delih zelo hitri, uspešni in učinkoviti, pogodbene časovne roke bomo zato lahko ujeli prav na račun pospešenega izvajanja podzemnih del. Res bi rad pohvalil izvajalca del pri premostitvi Glinščice. Premostitveni objekt je bil zaključen v roku. Dela odlično potekajo tudi na viaduktu Gabrovica.
Katera dela so trenutno v teku?
Intenzivno se dela na predvkopu Divača, pa na izkopih glavne in servisne cevi predora T1 iz divaške smeri. Pripravljata se tudi oba portala v dolini Glinščice, ker je bila Glinščica uspešno premoščena, zaradi česar ni več ovir za odvoz viškov materiala, kar je sicer predstavljajo hudo ozko grlo. Priprave potekajo tudi za predor T2 iz smeri Divače, iz smeri Kopra potekajo podzemna dela na glavni cevi, v kratkem pa se bodo začela tudi dela na servisnih predorih. Dela na viaduktu Gabrovica potekajo odlično, veseli me tudi, da smo 13. junija 2022 uspešno prebili predor Mlinarji (T7) in s tem dobili tako težko pričakovani prvi predor pri izgradnji drugega tira med Divačo in Koprom.
Na viaduktu Vinjan se začenjajo izvajati vse aktivnosti. Žal pa vse le ne poteka tako uspešno, kot bi si na družbi 2TDK želeli, vsaj glede na dogovor, da je treba počrpati vsa evropska sredstva za ta del projekta, ki mora biti zato nujno dokončan do konca leta 2023. Mi bomo seveda naredili vse, da bodo dela izvedena v roku in na visoki kakovostni ravni.
V predoru T8 se izvajajo dela z obeh smeri – Divače in Kopra – hkrati se gradita glavna in servisna cev, dela pa potekajo odlično.
Katere cilje, ko gre za sama dela na progi, ste si zadali za letošnje leto?
Cilj je en sam: odprtje vseh 14 »napadalnih mest« za pospešeno gradnjo predorov. To je ključno, vse ostalo bo sledilo v skladu s sprejetimi in potrjenimi terminskimi plani.
Glede samega poteka gradnje so svoje mnenje pred časom podali civilni nadzorniki, ki opozarjajo na sklep o dvotirnosti povezave med Divačo in Koprom, kjer naj še ne bi bilo dopolnitve lokacijskega načrta. Vprašanje dvotirnosti je sicer v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo (MzI). Se je na tem področju že kaj premaknilo?
Žal se na tem področju ni še nič premaknilo, na 2TDK pa si kot v družbi, ki vendarle predstavlja naročnika – državo Slovenijo – želimo, da čimprej dobimo pooblastilo tudi za gradnjo levega tira. S takim pooblastilom bi se vsi postopki in zadeve, ki se tičejo vzpostavitve dvotirnosti, zelo pospešili. Če bi imeli na 2TDK ustrezno pooblastilo, bi bili mnogo bolj učinkoviti in uspešni tudi zato, ker imamo strokovno usposobljen kader z izkušnjami, ki se je sposoben uspešno ukvarjati tudi s tako zahtevnimi projekti.
V zadnjem obdobju se vsi soočamo z rastjo cen in s težavami pri dobavah določenih materialov. Ste tudi sami morebiti že občutili posledice tega dogajanja? V kakšni meri bi to lahko vplivalo na vrednost in izvedbo celotnega projekta?
Seveda smo se s to, deloma tudi umetno ustvarjeno draginjo bili primorani spopadati tudi v družbi 2TDK. Z inženirjem in predstavniki izvajalcev potekajo sestanki dobesedno vsak dan. Najbolj nas je strah tega, da jim ne bi uspelo dobaviti dovolj železa in jekla, zato intenzivno sodelujemo z izvajalci in inženirjem, da bi vendarle pridobili vso potrebno dokumentacijo za dobavo železa in jekla iz tretjih držav. Iz Turčije tega trenutno ne moremo nabavljati, ker pa je to strateški material, moramo in tudi bomo storili vse, da nam uspe.
Pereč problem predstavlja tudi divja rast cen, zato je treba urediti res vse, da se izvajalcem del zneska za to rast povrne. Trenutno vse breme teh podražitev nosi samo izvajalec del, zaradi česar je treba novelirati investicijski program, zagotoviti dodatna sredstva in nemudoma poiskati način, kako izvajalcu del čim prej priznati podražitve, da ne bi prišel v stanje nelikvidnosti. To ne bi bilo dobro ne za Slovenijo ne za družbo 2TDK in še posebej ne za nadaljevanje izvedbe del pri izgradnji drugega tira med Divačo in Koprom. Ta zastoj želimo in moramo čimprej urediti, ker predstavlja zelo hudo breme za izvajalca del. Ob nadaljevanju take politike do izvajalca se lahko dela tudi ustavijo, česar pa si nikakor ne želimo, pravzaprav si tega res ne smemo privoščiti.
Eno od področij, ki vam je povzročilo nemalo preglavic, je urejanje delovnih dovoljenj za tuje delavce. So se stvari od lani kaj spremenile?
To področje sodi v delokrog izvajalca del, saj je dolžan sam poskrbeti za pravočasno pridobivanje delovnih dovoljenj, družba 2TDK se vključuje s pomočjo in podporo le, kolikor se lahko. Potrdim pa lahko, da so na tem področju še vedno zelo velike težave. Lahko celo rečem, da so se zadeve še bolj zaostrile, ker so z vojno v Ukrajini dobili prednost Ukrajinci, vse to pa seveda povzroča obsežne zaplete. Kot človek sicer globoko sočustvujem s tragedijo ukrajinskega naroda, a na tako zahtevnem projektu morajo naši uradniki poskrbeti tudi za delovna dovoljenja za prepotrebne delavce.
Kje vidite potencialno rešitev za težave z delovnimi dovoljenji?
Še vedno je največja težava rigidna slovenska zakonodaja, ker delovno dovoljenje velja le eno leto ne glede na to, da se že od začetka priprav na gradnjo drugega tira dobro ve, da bo izvedba del pri izgradnji trajala do leta 2026. Delovna dovoljenja za zaposlene pri izgradnji tega zahtevnega in obsežnega projekta je treba nujno vezati na čas trajanja projekta. Za tiste delavce, ki že imajo delovna dovoljena, ki se jim po enem letu počasi že iztekajo, se bojimo, da jim jih ne bodo podaljšali pravočasno. To sicer urejajo na Ministrstvu za javno upravo (MJU) in na upravnih enotah, zato lahko le apeliramo nanje, naj vendarle najdejo način, kako učinkovito in hitro rešiti to težavo. Prepričan pa sem, da bi moralo k hitri in učinkoviti rešitvi te zelo resne težave pristopiti tudi vodstvo te države, in v dobrobit vseh, predvsem pa v dobrobit izgradnje drugega tira, s področja svoje pristojnosti urediti resnično vse, da se bodo lahko dela pri izgradnji drugega tira zaključila v dogovorjenem roku.
Koliko delavcev trenutno dela na odprtih deloviščih?
Sedaj jih dela okrog 900, ko bodo odprta vsa »napadalna mesta« za predore, pa bo na vseh deloviščih delalo tudi do 2.000 delavcev.
Ali se tudi vi soočate s težavami zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov? Če da, kje je največ težav?
Niti ne, vse potrebe imamo pokrite z usposobljenimi, izobraženimi in izkušenimi kadri, zaradi tega ni nobenih težav. Se pa pojavljajo težave s specifičnimi profili delovne sile.
V enem od pogovorov za medije ste pred časom dejali, da si je treba prizadevati za pospeševanje zadev. Kje še ostaja manevrski prostor za to, da bi se stvari hitreje odvijale?
Mnogo preveč je formalnega dopisovanja, ki od priprave vsebine nekega dopisa do nabora vseh podpisov in pošiljanja traja tudi po cel teden. Mnogo preveč je vpletenih, pa naj gre za DRI d. o. o, tehnično opazovanje, projektantski nadzor, izvajalce, podizvajalce, skratka bistveno več stvari bi se moralo sprejemati in o njih odločati na neposrednih sestankih s pooblaščenimi osebami, ki bi morale imeti polna pooblastila za odločanje. Tako pa obstaja vtis, da se mnogo ljudi, ki sodelujejo pri tem projektu, boji svoje lastne sence. Zadeve naj se rešujejo na operativnih sestankih, potrebna je tudi višja stopnja proaktivnosti. Preveč strokovnjakov zadeve rešuje šele, ko se pojavi problem, ker ne uvidijo, kaj jih čaka vnaprej. V družbi 2TDK se že zdaj ukvarjamo z javnimi naročili za nabavo specialnih predorskih gasilskih vozil, katerih proizvodnja traja tudi do dve leti, in z načrti za zaščito in reševanje, ki morajo biti pripravljeni pred predajo drugega tira v promet, sicer ne bi dobili uporabnega dovoljenja. Vse te dejavnosti poganjamo v družbi 2TDK, sam pa to jemljem izredno resno in zavzeto.
Vsi poznamo primere z različnih področij, ko se projekti zamikajo zaradi težav na razpisih. Kako ste vi do zdaj zadovoljni s tem delom projekta?
Nikakor nisem zadovoljen, preveč je namreč nepotrebnih zavlačevanj, pritoževanj, sprenevedanja, zato se ogromno energije in časa porabi za neproduktivno delo, postopki so prepočasni ter zadržujejo in upočasnjujejo gradnjo. Od desetih odvetnikov, na primer, dobimo 12 različnih mnenj, in za človeka s tehnično izobrazbo, kot sem jaz, je to kratko malo nepojmljivo. Lep primer je javni razpis za tirne naprave, ki ima ocenjeno oziroma limitirano vrednost. Nekateri pravniki trdijo, da se lahko pogajamo le do limitirane vrednosti, drugi pa, da se lahko izpogajamo za večjo vrednost, če ni druge možnosti. Zakoni bi morali biti eksaktni in predvsem uporabni v praksi, tako pa prihaja do nenehnih in nepotrebnih pritiskov na operativni kader, ker teh zakonov niso pripravljali strokovnjaki, ki imajo s takimi projekti bogate izkušnje.
——–
Ocenjena vrednost projekta je 811 milijonov evrov. Projekt predvideva enotirno progo s predpripravo dvotirnosti, na kateri bo sedem predorov in 1,3 kilometra viaduktov. Po izgradnji naj bi po obstoječem in drugem tiru lahko peljalo do 212 vlakov dnevno, skupaj pa bi lahko na leto prepeljali 36,9 milijona ton blaga.
Prvo različico trase, po kateri naj bi stekel drugi tir, so izdelali leta 1996. Sedemnajst različic kasneje je bila kot najustreznejša potrjena trasa, na kateri zdaj potekajo dela. Januarja 2022 je bil izkopan prvi kilometer predorov, do leta 2024 pa morajo izvajalci izkopati 37 kilometrov predorov.
Avtorica: Barbara Perko
Intervju za revijo Glas gospodarstva