Kaj vse so odkrili arheologi ob izkopavanjih?
Na primer – rimsko cesto (ki je bila vidno večkrat popravljena), manjšo rimskodobno naselbino, ob cesti na Špini je bilo odkrito grobišče, ki je v rimskem obdobju vedno postavljeno ob cesto, našli so ostanke samostojne kmetije - na lokaciji Belice odkriti dobro ohranjeni kamniti temelji objekta s prizidkom (ugotovljeni sta bili dve gradbeni fazi. Glede na odkrito drobno gradivo je bil objekt v uporabi od začetka 1. stoletja do sredine 1. stoletja), odkrita je bila rimska vila rustika - to je podeželska hiša s posestvom iz časa 2. pol. 1. stoletja in zač. 2. stoletja našega štetja.
Arheologi so odkrivali lončenino, steklo, železne predmete, gradbeni material, ki sodi v 1. stoletje. Med najdbami izstopajo še odlomki izjemne steklene posodice z vrezanim okrasom, steklen ročaj, skodelice, odlomki sigilatnih krožnikov, odlomki skodelice tankih sten z barbotinskim okrasom, odlomki čaše z luskami in odlomek diska pečatne oljenke. Našli so tudi ključe, srebrne prstane, novce. Med odkritimi najdbami velja omeniti odkritje različnega orodja, npr. noža za obrezovanje dreves in grmičevja, pilo žagavico, ročaj vedra ter železne konice bran. Slednje so na območju Slovenije redka najdba in dokazujejo dovršeno izvedbo kmetovanja že v rimskih časih.
Arheologi so našli tudi obcestna grobišča, in sicer tri žgane grobove, ki sodijo v t. i. tip bustum. Gre za zelo redko obliko pogrebnega rituala s sežiganjem pokojnika neposredno nad grobno jamo. Večje število večjih žebljev v grobovih se opredeljuje kot elemente za dele lesene konstrukcije, ki je podpirala grmado, manjši žebljički pa so verjetno sodili k obuvalom pokojnikov. Vse grobne jame so prav zaradi tega načina pokopa imele ožgane stene in dna. Glede na odkrito gradivo ta del grobišča sodi na konec 1. in prvo polovico 2. stoletja našega štetja. Grobišče, odkrito na Špini 1, pa je mlajše, odkriti so bili skeletni grobovi. V grobovih je bilo mogoče najti različne drobne predmete, med drugim bronasti novec Trajana, jantarni prstan s plastično upodobitvijo ženske glave, balzamarij iz prozornega stekla, pečatno oljenko z apliko tragične maske, bronasti novec Domicijana, železno palico, ki je na enem koncu odebeljena in ima za odebelitvijo kvadratno ploščico. Posebnega statusa pokojnikov v grobovih na najdišču Špina 2 sicer ni mogoče potrditi, morda pa se sme prav zaradi vloge, ki jo ima pokop tipa bustum, domnevati, da so bili pokojni na grobišču Špina 2 rimski priseljenci in ne romanizirano lokalno prebivalstvo.
Izjemno zanimiva najdba za naše arheologe pa je tudi obesek v obliki skarabeja izdelan iz egipčanske fajanse. Gre za obesek, ki je bil izdelan v starem Egiptu. V naše kraje je prispel s trgovino. Na Slovenskem sta bila odkrita le dva obeska iz fajanse v obliki skarabeja, in sicer je bil prvi odkrit na Vrhniki, drugi pa je skarabej s Špine.
So pa ob izkopavanjih na območju trase drugega tira našli tudi nosoroga. Natančneje - njegove najmanj 120.000 let ali tudi bistveno starejše kosti, že zelo podobne kamnu. Če na gradbišču bodoče trase železnice, tik pred prvim portalom prvega predora (T1), kake tri kilometre od Divače, ne bi bilo geologov in paleontologov, ga laično oko ne bi prepoznalo. Najdba je kot kaže bolj posebna še zato, ker so paleontologi ocenili, da gre za vrsto nosoroga, ki na tem območju ni tako pogosta. Domneva se, da gre za nosoroga vrste Stephanorhinus iz srednjega pleistocena in nikakor ne za dve drugi, pogostejši vrsti - dlakavega ali Merckovega nosoroga