O predoru Beka T2
Je drugi najdaljši predor na trasi, dolg 6017 metrov. Glavno in servisno cev povezuje 13 prečnikov. Predor v velikem delu poteka v karbonatnih kamninah (okoli ¾ dolžine), v manjšem delu pa v prehodnih plasteh, ki so ob obeh koncih predora in tudi v vmesnih slojih karbonatne kamnine. Pri gradnji se tako kot v drugih predorih drugega tira uporablja tehnologija NATM (takoimenovana Nova avstrijska metoda), to je metoda kopanja in miniranja, ne pa vrtanja.
Dolžina glavne cevi predora
Dolžina servisne cevi predora
Dela na projektu
Izkopna dela
Izkopna dela v predorih so gradbena dela, ki vključujejo izkopavanje in odstranjevanje materiala, potrebnega za izgradnjo predora.
Potekajo v dveh fazah: najprej se izkoplje zgornji del predora (kalota), nato pa se izkoplje še spodnji del predora (stopnica s talnim obokom).
Napredek izkopnih del
Sistem notranjih oblog
Z dokončano notranjo oblogo dobi predor prepoznavno obliko, saj daje obloga podzemnemu prostoru enoten videz in gladko površino.
Izvedbo sistema notranje obloge sestavljajo: talni obok, temelji notranjega oboka, hidroizolacija predora, vzdolžne bočne drenaže ter notranji obok, ki se je betoniral s premičnim predorskim opažem.
Napredek notranje obloge v glavni cevi
Napredek notranje obloge v servisni cevi
Ostala betonerska dela
V predorogradnji izraz "ostala betonerska dela" običajno zajema vse betonerske aktivnosti, ki niso neposredno vezane na glavne strukture predora, kot so primarni in sekundarni oboki. Ta dela vključujejo: izvedbo polnilnega betona pod hodnikom, steno kinete ter polnilni beton nad talnim obokom.
Takšna dela pogosto vključujejo tudi prilagoditve betonskih struktur za vgradnjo tehničnih sistemov in so ključna za dokončanje predora v skladu s tehničnimi in varnostnimi zahtevami.
Napredek ostalih betonerskih del v glavni cevi
Napredek ostalih betonerskih del v servisni cevi
Tiri
Tir na togi podlagi:
Tir na togi podlagi je sodobna oblika proge, ki jo uspešno uporabljajo po vsem svetu, v primerjavi s klasičnim tirom na tirni gredi potrebuje manj vzdrževanja, ima daljšo pričakovano življenjsko dobo in zagotavlja udobnejšo vožnjo. Z uporabo sistema tira na togi podlagi je izključena možnost nastanka napak v geometriji tira med vzdrževalnimi deli. Zaradi možnosti neposredne pritrditve na objekte, nižje konstrukcijske višine in teže v primerjavi s klasično progo, je najbolj optimalen za gradnjo v predorih in premostitvenih objektih. Pričakovana življenjska doba tira, grajenega na togi podlagi, je od 50 do 60 let.
Napredek polaganja tirov
Vozna mreža
Vozna mreža v predoru je ključna komponenta elektrifikacije železniške proge, ki omogoča napajanje vlakov z električno energijo. Po položitvi tirov gradnja vozne mreže običajno vključuje naslednje korake in elemente: montaža nosilne konstrukcije, napeljava električnih kablov in žic, izolacija in zaščita ter napenjalni sistemi.
V predorih je zaradi omejenega prostora in posebnih pogojev (npr. ventilacija, vlaga, vibracije) potrebna uporaba posebej prilagojenih materialov in konstrukcijskih rešitev, ki zagotavljajo trajnost in zanesljivost vozne mreže.
Napredek vozne mreže v glavni cevi
Napredek vozne mreže v servisni cevi