Zakaj drugi tir?
Drugi tir železniške proge Divača–Koper je ključen za železniško infrastrukturo, saj obstoječa enotirna proga ne zadošča dejanskim potrebam, kar omejuje prepustnost in ovira rast tovornega prometa.
Z novim tirom se bo zmogljivost povečala na 212 vlakov dnevno, kar bo omogočilo prevoz skoraj 37 milijonov ton tovora letno. To bo olajšalo poslovanje Luke Koper in povečalo konkurenčnost Slovenije kot logističnega stičišča.
Ko bo projekt dokončno zgrajen kot dvotirna proga (desni in levi vzporedni tir), bo dolgoročno izboljšal pretočnost prometa in pozitivno vplival na okolje.
Ključne ekonomske koristi
Upravičenost projekta z družbenega vidika se je izračunala na podlagi ekonomske in finančne analize.
-
Povečani prihodki od uporabnin
Višji prihodki iz naslova redne in povečane uporabnine železniškega prometa.
-
Prihranek operativnih stroškov
Zmanjšanje stroškov za prevoznike tovora in potnike zaradi učinkovitejšega delovanja.
-
Prihranek časa
Hitrejše in krajše poti bodo omogočile hitrejši transport za potnike in tovor.
-
Bolj zanesljiv transport
Povečana zanesljivost transporta bo povečala učinkovitost in konkurenčnost.
Neustreznost obstoječe proge
Obstoječa enotirna elektrificirana železniška proga med Koprom in Divačo je edina železniška povezava koprskega pristanišča z zaledjem. Zgrajena je bila leta 1967 in je od leta 2018 tudi uradno prezasičena.
Izvlečni tir
Izvlečni tir med ENP Dekani in železniško postajo Koper tovorna je dolg 1,2 km. Pomeni odpravo ozkega grla na delu skupne trase obstoječe in načrtovane proge drugega tira. Gradbena dela so se pričela junija 2016 in končala v letu 2019.
Izvlečni tir je sofinanciran iz Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Za dela na izvlečnem tiru je odobrenih 14.187.107 € nepovratnih sredstev. Za realizacijo investicije je bilo podpisanih 5 izvajalskih pogodb za posamezne sklope v skupni vrednosti 14.959.571,24 EUR z DDV.
Izboljšanje prepustnosti železniške proge Divača-Koper
Po končani gradnji drugega tira se zaradi spremenjene organizacije odvijanja prometa prepustna zmogljivost modernizirane obstoječe proge poveča z 90 na 102 vlaka na dan, prevozna pa s 14 na 17,7 milijona neto ton na leto.
Zmogljivost obeh prog se bo povečala iz sedanjih 90 na 212 vlakov na dan
Ob upoštevanju voženj tovornih vlakov izključno v smeri Koper–Divača (po novi progi) in pričakovane obremenitve tovornih vlakov ter na podlagi izračunanih intervalov sledenja znaša zmogljivost nove proge oz. drugega tira 120 vlakov na dan oz. 25,7 milijona neto ton na leto. Zmogljivost obeh prog (obstoječega in drugega tira) pa se bo iz dosedanjih 90 vlakov na dan povečala na 212 vlakov na dan oz. 36,9 milijona ton na leto.
Potniški vlaki
Maksimalna hitrost vlakov
potovalni čas - zdaj 45 minut
Tovorni vlaki
Maksimalna hitrost vlakov
potovalni čas - zdaj 45 minut
Nadgradnja v dvotirno progo
Projekt izgradnje drugega tira predvideva enotirno progo s servisnimi cevmi ob najdaljših predorih.
S širitvijo servisnih cevi v predorih do kasnejše nadgradnje v dvotirno progo.
Da bi omogočili nadgradnjo proge drugega tira v dvotirno, je Vlada RS junija 2017 sprejela sklep za pripravo potrebnih podlag za širitev servisnih cevi v predorih T1, T2 in T8 ter spremembo gradbenega dovoljenja.
Februarja 2018 je Direkcija RS za infrastrukturo pridobila spremembe projektne gradbene dokumentacije, na podlagi katere je avgusta 2018 ARSO odločil, da nova presoja vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje nista potrebna. Prav tako ni bila potrebna sprememba gradbenega dovoljenja, kar je potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor.
Oktobra 2024 je državni zbor sprejel novelo zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki poleg enotirne proge omogoča izvedbo še vzporednega levega tira. 61 % vzporednega levega tira je že zgrajenega, saj so trije najdaljši predori na trasi desnega tira (T1, T2 in T8) zgrajeni s servisnimi cevmi, ki bodo služile kot trasa vzporedne proge.
Rast tovornega prometa na avtocestah
Promet na slovenskih cestah narašča in bo tudi v prihodnje naraščal, a zaradi izgradnje drugega tira in drugih železniških ukrepov pa bo leta 2030 dnevno na slovenskih avtocestah približno 3000 tovornjakov manj.
Z izgradnjo drugega tira do večje pretočnosti na slovenskih avtocestah
Zaradi izgradnje drugega tira Divača–Koper se bo del tovornega prometa preusmeril na železnico, s čimer bo na slovenskih avtocestah leta 2030 na letni ravni nekaj več kot pol milijona tovornih vozil manj, kot če te investicije (in drugih v železniško infrastrukturo) ne bo. Ta številka je še bistveno višja, če pogledamo leto 2040, ko bo tudi zaradi drugega tira na slovenskih avtocestah za skoraj milijon tovornih vozil na leto manj.
S takšnim zmanjšanjem števila tovornjakov na avtocestah bo drugi tir bistveno pripomogel k večji pretočnosti in manjši obremenitvi slovenskega cestnega omrežja. Obstoječa železniška povezava med Divačo in Koprom je od leta 2018 stoodstotno zasičena, zato se tovor iz Luke Koper v vedno v večji meri seli na ceste. V letu 2021 je bilo po železnici prepeljanega 58 odstotkov pretovora iz Luke Koper, v letu 2022 samo še 54 odstotkov. Z izgradnjo drugega tira se bo kapaciteta proge Divača–Koper skoraj potrojila, hkrati pa bo projekt pomembno prispeval k doseganju ciljev EU za prehod na bolj trajnostne načine prevoza.
Konkurenčnost tovornega pristanišča Koper
Pristanišče Koper je glavni vir tovornega prometa na železniški progi Divača–Koper. Po podatkih Luke Koper, d. d., je skupni ladijski pretovor v letu 2022 dosegel 23,2 milijona ton blag in presegel načrtovane količine za 378 tisoč ton oziroma 2 odstotka. V primerjavi z letom 2021 se je pretovor povečal za 2,4 milijona ton, oziroma 12 odstotkov.
Pretovor v pristanišču Koper leta 2022
-
801.036 kosov
pretovorjenih vozil
-
1.659 ladji
privezanih ladij
-
23,2 milijona ton
ladijskega pretovora
-
1.017.788 TEU
naloženih in razloženih kontejnerjev
-
21.824 vlakov
pripeljalo in odpeljalo v pristanišče
-
280.817 vagonov
razloženih in naloženih vagonov
-
399.291 tovornjakov
vstopilo v pristanišče
Koprsko pristanišče zagotavlja najkrajši čas prevoza tovora iz Šanghaja na Kitajskem do Münchna v Nemčiji
Tovorno pristanišče Koper in druga pomembna severnojadranska pristanišča – Benetke, Trst, Ravena in Reka – so zanimiva za čezoceanski tovor, zlasti tistega, ki prihaja iz Azije prek Sueza. Ta do severnojadranskih pristanišč prispe približno teden dni prej kot do konkurenčnih severnoevropskih pristanišč, kot sta Rotterdam in Antwerpen.
Krajši čas morske navigacije za 5 do 6 dni je ključna konkurenčna prednost Kopra pred evropskimi severnomorskimi pristanišči.
Rast tržnih deležev na obstoječih trgih zalednih držav in povečanje deležev na relativno novih tržiščih, predvsem v južni Nemčiji, zahteva zanesljive in boljše zaledne povezave, predvsem po železnici.