Okoljevarstvo
Trasa drugega tira na svoji poti prečka več območij velikega naravovarstvenega pomena, kot so območje Krasa z razvejanim podzemnim kraškim svetom, kraškega roba, posega v Krajinski park Beka s sotesko Glinščice in dolino Griže, dolino škofijskega in vinjanskega potoka ter povodje reke Rižane.
Že v času načrtovanja proge je bila s predhodno izdelanimi okoljskimi študijami in presojo vplivov nove proge na okolje velika pozornost posvečena varovanju okolja in posledično omilitvenim ukrepom z namenom, da bo vpliv na okolje čim manjši, tako v času izvajanja del kot kasneje, v času obratovanja.
Okoljsko pomembna in varovana območja
Trasa drugega tira na svoji poti prečka več območij velikega naravovarstvenega pomena, kot so območje Krasa z razvejanim podzemnim kraškim svetom, kraškega roba, posega v Krajinski park Beka s sotesko Glinščice in dolino Griže, dolino škofijskega in vinjanskega potoka ter povodje reke Rižane.
Območje Krasa z razvejanim podzemnim kraškim svetom
Območje kraškega roba
Krajinski park Beka s sotesko Glinščice in z dolino Griže
Dolini Škofijskega, Vinjanskega, Plavskega in Krniškega potoka
Povodje reke Rižane in Osapske reke
Območje Nature 2000
Omilitveni ukrepi za varovanje okolja med gradnjo
Največji vplivi na okolje se pričakujejo med gradnjo, zato so bili v okoljskih in izvedbenih dokumentih natančno predpisani omilitveni ukrepi in pogoji za varovanje okolja za področja: zrak, hrup, površinske in podzemne vode, tla, vibracije in svetlobno onesnaževanje.
Tako morajo, na primer, vozila za zmanjšanje vplivov na kvaliteto zraka ob izstopu z gradbišč na posebej za to prirejeni pralni napravi dosledno očistiti podvozje in kolesa, predpisano pa je tudi redno čiščenje dostopnih cest na območju gradbišč kot tudi javnih cest, po katerih se odvija transport. V času izvajanja del mora izvajalec za zmanjševanje vplivov hrupa uporabljati sodobno mehanizacijo in transportna sredstva ter delovne stroje, kot tudi poskrbeti, da zaradi goriv ne pride do dodatnega onesnaženja tal.
Ukrepi za obvladovanje in ponovno uporabo voda na gradbiščih
Najbolj dosledno upoštevanje ukrepov zahteva obvladovanje površinskih, podzemnih in tehnoloških vod. Na gradbiščih so za to nameščeni usedalniki za primarno usedanje delcev, in čistilne naprave za čiščenje vod do zakonsko predpisanih vrednosti.
Prečiščena voda se ponovno uporabi pri gradnji, s čimer se zmanjšuje potreba po čisti vodi. Viški prečiščene vode se lahko odvajajo v okolje, na zavarovanih območjih pa je prečiščeno vodo treba odvažati iz lokacije, saj na to območje tudi prečiščenih vod ni dovoljeno odvajati.
Za obvladovanje meteorne vode ob transportnih poteh, kar lahko postane problematično v času dežja zaradi trdnih delcev in motnosti, so bili izvedeni določeni začasni ukrepi v odvodnih jarkih, in sicer pregrade in fizične prepreke na območjih vodotokov, kar je situacijo bistveno izboljšalo.
Monitoring in ukrepi za zmanjšanje vplivov gradnje na okolje in naravo
Zaradi vplivov na okolje v času gradnje se izvajajo redni monitoringi posameznih področij, ki so v domeni izvajalca gradbenih del ali naročnika, tako kot je to določeno z okoljskimi dokumenti. Vsi ti vplivi bi lahko imeli v primeru preseganj vpliv tudi na naravo – floro in favno območja gradnje. Poleg monitoringov zraka, hrupa, površinskih in podzemnih vod, tal, vibracij se tako izvaja tudi monitoring narave: habitatnih tipov, vodnih organizmov, rib in rakov, netopirjev, ptic in dvoživk.
V okviru rednih pregledov monitoringa habitatnih tipov na območju gradnje je bilo, na primer, ugotovljeno, da so se zaradi posekov večjih površin, potrebnih za vzpostavitev gradbišč, ponekod razrasle tujerodne rastline, predvsem veliki pajesen. Tujerodna rastlina duši in zatira razrast avtohtonih rastlih, zato jo je potrebno redno odstranjevati. V takem primeru izvajalec monitoringov predpiše način odstranjevana glede na vrsto tujerodne rastline, kar izvajalec gradnje pri odstranjevanju dosledno upošteva. V veliki večini primerov je potrebno rastlino v celoti zažgati in jo odstraniti na predpisan način. V nasprotnem primeru se rastlina na isti lokaciji ponovno razraste.
Kakšna je vloga monitoringa pri zagotavljanju okoljske skladnosti med gradnjo in obratovanjem?
Vsi monitoringi se izvajajo v predpisanem obsegu že od začetka gradnje in se bodo do dokončanja del. Rezultati posameznih poročil monitoringov kažejo, da so z okoljskimi dokumenti predpisani ukrepi za obvladovanje vplivov zaradi gradnje zadostni ob pogoju, da se dosledno izvajajo.
Za čas obratovanja so skladno z načrtom monitoringa tudi že predpisani monitoringi hrupa, površinskih in podzemnih vod, narave, vibracij, podzemnih jam ter elektromagnetnega sevanja.
Končna poročila monitoringov ob zaključku izgradnje pa bodo, glede na rezultate, najverjetneje predpisala še morebitno spremembo vrst monitoringa, obsega in lokacij meritev.