Pristanišče Koper je skoraj edini generator tovornega prometa na odseku železniške proge Divača–Koper. Po podatkih Luke Koper, d. d., za leto 2022 je skupni ladijski pretovor dosegel 23,2 milijona ton blaga in presegel načrtovane količine leta 2022 za 378 tisoč ton oziroma za 2 odstotka, pretovor leta 2021 pa za 2,4 milijona ton oziroma za 12 odstotkov. Pretovor je bil glede na načrtovane količine večji na vseh blagovnih skupinah z izjemo generalnih tovorov in kontejnerjev, v primerjavi z letom 2021 pa je bila rast pretovora zabeležena na vseh blagovnih skupinah. Konec leta 2022 je bil na kontejnerskem terminalu z 1.017.788 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU) dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru kontejnerjev, hkrati pa je bila presežena zgodovinska meja milijon pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU) v enem samem letu.
Pretovor v pristanišču Koper
V letu 2021 je bilo 42 odstotkov pretovora prepeljanega po cesti in 58 odstotkov po železnici, v letu 2022 se je pretovor po cesti povečal na 46 odstotkov, pretovor po železnici pa zmanjšal na 54 odstotkov. Večanje tržnih deležev na obstoječih trgih zalednih držav in rast tržnih deležev na sorazmerno novih tržiščih, predvsem v južni Nemčiji, zahteva zanesljive in boljše zaledne povezave, predvsem po železnici.
Tovorno pristanišče Koper in preostala pomembna severnojadranska pristanišča – Benetke, Trst, Ravena, Reka – so zanimiva za čezoceanski tovor, še posebej za tovor, ki prihaja iz Azije prek Sueza. Ta do severnojadranskih pristanišč prispe približno teden dni prej kot do konkurenčnih severnoevropskih pristanišč (Rotterdam, Antwerpen …).
Koprsko pristanišče danes zagotavlja najkrajši čas potovanja tovora iz Šanghaja na Kitajskem do Münchna v Nemčiji. Krajši čas morske navigacije za 5 do 6 dni je ključna konkurenčna prednost Kopra pred evropskimi severnomorskimi pristanišči.