Goliška železnica (Koralmbahn oziroma Koralmska železenica) se bo uradno odprla čez nekaj dni, gradnja se je pričela leta 1999 in je trajala 26 let. A nepredvidljiv teren, geološki izzivi, težave v dobavni verigi in inflacija so bili dejavniki, ki so vplivali tudi na ta projekt.
Prvotni načrti so predvidevali, da bo gradnja trajala približno 20 let, zaključek je bil predviden leta 2018. Potem se je začetek obratovanja preložil na leto 2020, nato na leto 2022 in nazadnje na leto 2024. Odprtje železnice je tako od prvotnih napovedi zamujalo za 7 let.
Tudi ocena stroškov izvedbe se je skozi leta spreminjala. Prvotna ocena investicijskih stroškov je znašala 3,814 mrd EUR, potem 4,725 mrd, sledila je ocena 5,373 mrd EUR do današnje 5,9 mrd EUR.
Predor pod Golico
Goliška (Koralmska) železnica obsega 130 kilometrov proge, več kot 100 mostov in 50 kilometrov predorov, največji zalogaj na progi pa je predstavljal 33-kilometrski Koralmtunnel (predor pod Golico). Gradnja tega se je pričela leta 2008. Prvotne ocene so bile, da bo predor zgrajen leta 2016, tudi tukaj je zamuda z dokončanjem izvedbe od prvotne napovedi 7 let. Podražila se je tudi gradnja, odločilni dejavnik za povečanje stroškov pa so bili znatni dodatni stroški pri izkopnih delih.
Železniški predor Semmering
S 27, 3 km dolžine gre za enega najdaljših železniških predorov v Avstriji, prvo lopato so zasadili 25. aprila 2012, dela še potekajo, trenutne napovedi pa kažejo, da naj bi bil predor končan leta 2030.
Kompleksni geološki pogoji so bili vzrok za zamudo, saj je bilo prvotno mišljeno, da bi bil predor v uporabi že leta 2024. Zaenkrat zamuda znaša torej 6 let. Povišali so se tudi stroški projekta iz začetnih 3,1 mrd EUR, znašajo zdaj 3,9 mrd EUR. Gre za povišanje v višini 800 milijonov evrov.
Bazni predor Brenner
55-kilometrski predor bo pod Alpami povezal Avstrijo in Italijo, gradbena dela so se pričela leta 2008, pred dvema mesecema (september 2025) pa so obeležili prebitje predora, začetek obratovanja je predviden leta 2032. Prvotne napovedi dokončanja so bile bolj optimistične, predvidevale so, da bo promet stekel leta 2028. Vzroki za zamudo so kompleksni: od težav z geologijo z vdori vode, do politične neodločnosti, pa tudi prekinitve pogodbe z enim izmed konzorcijev izvajalcev, ki je gradil del proge. Stroški projekta so zdaj ocenjeni na 10,5 mrd evrov.
Nepredvidljive okoliščine in posledice le-teh so sestavni del gradnje
Pri večletnih infrastrukturnih projektih, zlasti pri gradnji dolgih železniških predorov in kompleksnih podzemnih objektov, so zamude in prilagoditve investicijske vrednosti pogost pojav. Geološka presenečenja, tehnološke spremembe, motnje v dobavnih verigah in gospodarske razmere lahko bistveno vplivajo na dinamiko del. Takšna odstopanja zato v mednarodni praksi niso izjema, temveč značilnost velikih infrastrukturnih projektov, ki se prilagajajo realnim okoliščinam na terenu.
*Podatki izhajajo iz uradnih objav, revizijskih poročil ter javno dostopnih informacij infrastrukturnih upravljavcev.