- Informacijske točke
Informacijska točka Klanec (občina Hrpelje – Kozina)
Informacijska točka Klanec (občina Hrpelje – Kozina)
Splošne informacije
Vas Klanec pri Kozini leži v severovzhodnem delu Istre, v dolini pod Kozino in Slavnikom, na 412 metrih nadmorske višine. Vas se razprostira v dveh krakih pod gričem, s cerkvijo Sv. Petra, pred katero rasteta dve mogočni lipi. Informacijska točka v vasi Klanec ponuja vpogled v tehnični pomen drugega tira, v geologijo območja in arheološke raziskave.
Informacijska točka je odprta po dogovoru za oglede skupin.
Vstopnine ni!
Na informacijski točki Klanec razstava v obliki interaktivne predstavitve projekta drugi tir
Informacijska točka drugega tira je postavljena prav v vasi Klanec. Zasnovana je kot razstava v objektu čuvajnice nekdanje vodne črpalke za parne lokomotive, ki je bila zgrajena po izgradnji železniških krakov Divača-Pula (leta 1876) in Hrpelje-Kozina-Trst (leta 1887).
Za potrebe železnice je omenjena vodna črpalka, ki je danes tehnični spomenik, delovala do leta 1970, nato za potrebe Ine do leta 1980. Vsebovala je dva zunanja vodohrana s prostorninama 6000 in 4500 kubičnih metrov vode. Oba sta se polnila iz nekoliko višje ležeče struge Glinščice. Črpalna postaja je služila tudi za polnjenje in pripravo vode v nekoliko višje ležečih filtrirnih vodohranih.
Iz teh so nato s pomočjo parne črpalke (visokotlačna črpalka) transportirali vodo po 1369 metrov dolgem cevovodu v 90 metrov višje ležeče vodohrane s prostorninama ob železniški postaji na Kozini. Stara vodna črpalka je bila obnovljena na podlagi sporazuma o zagotovitvi izravnalnih ukrepov na trasi drugega tira železniške proge na odseku Divača-Koper zaradi okrnitve narave v območju Krajinskega parka Beka.
Gradnja drugega tira
Pod vsako lokacijo najdete več informacij o posameznih informacijskih točkah in njihovih posebnostih.
Gradnja pod zemljo
Drugi tir sledi globalnemu trendu imenovanem »going underground«. Napredek znanja, tehnologije in materialov pri gradnji podzemne infrastrukture omogoča varnejšo, hitrejšo in cenovno ugodnejšo gradnjo predorov kot v preteklosti, zato se danes vedno več prometnic gradi globoko pod zemljo. Gradnja pod zemljo pomeni tudi krajše prometne poti in manjši vpliv na okolje.
Kalota
Izkop predorske cevi na projektu drugi tir je razdeljen v več faz – kaloto in stopnico s talnim obokom. Kalota se imenuje zgornji del predorske cevi, stopnica pa spodnji del.
Mehanizacija
Za izkop in podpiranje predorov se uporabljajo različni gradbeni in predorski stroji: predorska vrtalna garnitura; predorski bager, robot za mokro vgradnjo brizganega betona, nakladač, delovni stroji – demperji, dvižne ploščadi.
Ob osnovni mehanizaciji se za izgradnjo predorov uporabljajo še manjši predorski bagri, kamioni prekucniki, avtomešalci, črpalke za injektiranje, agregati, kompresor, prezračevalni sistemi in vrtalni stroj za natančno vrtanje dolgih horizontalnih vrtin.
Monitoringi
Z okoljskimi monitoringi na projektu spremljamo stanje habitatnih tipov, vodnih organizmov, rib in rakov, netopirjev, ptic in dvoživk. Monitoringi so obveznost družbe 2TDK pri varovanju in ohranjanju narave.
Portal
Portal je začetek oziroma konec predora na prehodu v odprto traso. V širšem pomenu je portalno območje tisti del odprte trase pred predorom, kjer so nameščeni objekti, oprema in naprave, potrebne za nemoteno in varno uporabo predora.
Tehnično opazovanje
Med gradnjo drugega tira se izvaja obsežen program tehničnega opazovanja, ki obsega geološko, hidrogeološko in krasoslovno spremljavo, geodetske in geotehnične meritve ter različne geofizikalne preiskave. S tem se zagotavlja ekonomska učinkovitost, optimizacija izkopnih del in podpornih ukrepov, trajnost in varnost med gradnjo in kasneje v času obratovanja proge.
Geologija
Fliš
Sedimente, nastale z erozijo starejših kamnin, reke odplavljajo v morje. Od časa do časa taki peski in gline, ko še niso litificirani (sprijeti), v obliki podmorskih plazov zdrsnejo z roba karbonatne police po celinskem pobočju v oceanski bazen. Podmorski plazovi ustvarijo goste podmorske tokove, polne sedimenta. Ko ti kalni tokovi zdrsnejo v globlje dele morja, izgubijo hitrost, pri čemer iz njih počasi padajo sedimentni delci. Podmorske sedimente, ki jih ustvarja turbiditni tok, imenujemo turbiditi. Fliš sestavljajo predvsem turbiditi, urejeni v tanke plasti.
Karbonatna polica ali šelf
Plitvomorsko območje med obalnim pasom in oceanskim bazenom, na katerem se odlagajo karbonatni sedimenti. Lahko je ravna in položna – tako imenujemo karbonatna rampa –, lahko pa organizmi na njenem zunanjem robu zgradijo greben. Med grebenom in obalo nastane laguna. Zunanji del police se s strmejšim pobočjem spušča proti globokemu oceanskemu dnu. V nekaterih primerih so karbonatne police zelo velike. Sodobna primera sta Bahami v Mehiškem zalivu ali Veliki koralni greben v Avstraliji.
Laporovec
Sedimentna kamnina sestavljena iz glinastih delcev (velikost delcev pod 0,002 mm) s karbonatnim cementom.
Luknjičarke ali foraminifere
Skupina velikih enoceličnih organizmov s kalcitnimi hišicami zelo različnih oblik. Velike bentoške luknjičarke so živele na morskem dnu, mikroskopsko majhne planktonske pa lebdele v vodi. Nekatere luknjičarke spominjajo na starodavne kovance, zato so jih geologi poimenovali numuliti (iz latinske besede nummus, kar pomeni kovanec), druge, imenovane alveoline, pa so imele posebno strukturo, za katero je značilna prisotnost številnih kamric, ki so, če jih opazujemo z ročno lupo, videti kot majhne okrogle luknjice. V nekaterih plasteh so se foraminifere nakopičile v velikem številu.