S predhodnimi raziskavami se je vzdolž kraškega dela drugega tira napovedalo 100 manjših in 10 večjih kraških pojavov. Napovedi so se izkazale za precej točne – tekom gradnje so krasoslovci raziskali, izmerili ter foto in video dokumentirali 99 kraških jam.
Lokacija in velikost kraških jam sta bili nepredvidljivi, čeprav se je poznalo območja, kjer je bilo pričakovati večje število kraških pojavov. To je bilo znano predvsem zaradi preteklih izkušenj pri gradnji avtocestnega omrežja na tem območju ter zaradi geofizikalnih preiskav.
Napovedane jame: 110
Dejansko odkrite jame: 99
Najglobja jama: 168 metrov
Najdaljša jama: 702 metrov
Skupna dolžina odkritih jam: 6.559 metrov
Skupna dolžina odkritih jam znaša 6,6 kilometra, kar je skoraj toliko kot meri najdaljši predor na trasi. Za primerjavo: dolžina Postojnske jame znaša preko 24 kilometrov.
Čim več jam se je ohranilo v naravnem stanju
Gradnja infrastrukture je poseg v okolje, a po oceni krasoslovcev se je okoli 90 % dokumentiranih jam lahko ločilo od predora. Na ta način se je del jam izven izkopa predorov lahko ohranil v bolj ali manj naravnem stanju. Jam se ni zasipalo, hidrološki aktivni jamski rovi so ostali po gradnji predora povezani, tako da lahko voda obteka predor brez zastajanja in tako neovirano teče proti kraškim izvirom, tako kot pred posegom v okolje.
Koliko kraških pojavov se pričakuje ob gradnji vzporednega tira?
Kraški del trase je praktično že zaključen, saj je izkop površinskega vkopa v Divači končan tudi za levi tir, izkopani sta tudi obe servisni cevi predorov Lokev in Beka. Gre za edina predora na trasi, ki potekata v apnencu, vsi predori, ki se bodo zgradili med gradnjo vzporednega levega tira, se bodo gradili v flišu. Kot pa se je pokazalo pri gradnji desnega tira, se med izkopom za temeljenje viaduktov lahko še odkrijejo kakšne kraške jame.
