Gradnja drugega tira železniške povezave med Divačo in Koprom je v zadnji fazi, ko se vgrajuje železniška oprema, leta 2024 pa so se pospešeno gradili predori in zaključevali viadukti.
V letu 2024 je družba 2TDK, ki je investitor projekta, dosegla velik napredek pri gradnji predorov. Drugi tir Divača–Koper je predorska proga, saj kar 75 odstotkov trase poteka pod zemljo, v sredini leta 2024 pa se je na trasi prebilo vseh sedem predorov. Nekateri so krajši, drugi daljši in so zaradi dolžine potrebovali tudi servisne cevi – vseh predorskih cevi na trasi je bilo 10, kar pomeni, da je bilo treba izkopati 37,4 kilometrov predorov. Septembra 2021 so izvajalci glavnih gradbenih del pričeli izkopavati predore, v treh letih pa se je izkopalo več kilometrov predorov kot se jih je izkopalo v 30 letih na celotnem slovenskem avtocestnem omrežju.
Izkopan najdaljši slovenski predor
Posebej pomemben mejnik je bil preboj najdaljšega predora v Sloveniji. Predor Lokev (T1) je prvi in najdaljši predor na železniški progi Divača–Koper, nahaja se med naseljem Lokev in dolino Glinščice. 120 let je bil najdaljši predor Bohinjski predor s 6.327 metri, zdaj pa je to postal predor Lokev s 6.714 metri. Železniški predor Karavanke je sicer dolg 7.976 metrov, a več kot polovica predora poteka v Avstriji.
Leta 2024 je v predorih potekala tudi izdelava notranje obloge, ki sledi izkopnim delom. Z dokončano notranjo oblogo dobi predor prepoznavno obliko, saj daje obloga podzemnemu prostoru enoten videz in gladko površino. Izvedbo sistema notranje obloge sestavljajo: talni obok, temelji notranjega oboka, hidroizolacija predora, vzdolžne bočne drenaže ter notranji obok, ki se betonira s premičnim predorskim opažem. Leta 2024 so se pri nekaterih predorih že zgradili tudi portali oz. vhodi v predor, ki imajo praktično ter estetsko funkcijo. Praktična funkcija portala pomeni zaščito železniške proge pred kamenjem, zemljo ter vodo. Estetska funkcija predorskega portala pa je, da služi kot prehod iz zunanjosti v notranjost predora.
Zaključna dela na viaduktih
Viadukt Glinščica je bil dokončan leta 2022, glavna gradbena dela na viaduktih Gabrovica in Vinjan pa konec leta 2023, zato so v letu 2024 tam potekala le še zaključna dela. Na viaduktu Gabrovica, ki se nahaja pod avtocestnim viaduktom Črni Kal, se je izvedla še hidroizolacija, kinete za kable, varnostni peron, menjala so se tudi ležišča. Na viaduktu Vinjan se je namestila protihrupna in protivetrna ograja.
Pričetek železniških del
V poletnih mesecih 2024 so se pričela dela zadnjega sklopa, ki obsega železniške sisteme. Dela so se začela izvajati iz koprske smeri, pričelo se je s kabelsko kanalizacijo, tamponskim slojem tira, položilo se je že nekaj sto metrov tira na odprtem delu trase. Na odprtem delu proge se je položil klasičen tir na gredi, v predorih in na viaduktih pa bo položen tir na togi podlagi. Prvi metri tira na togi podlagi v predoru Škofije (T8) so se zabetonirali decembra 2024.
Družba 2TDK postane investitor tudi za levi tir
Aktivnosti pa niso potekale le na desnem tiru, ampak so oktobra poslanci potrdili tudi novelo zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki poleg nove enotirne proge omogoča izvedbo še vzporednega levega tira. Investitor levega tira bo družba 2TDK, ki je tudi investitor desnega tira, ki se že gradi. Družba 2TDK je tako prevzela financiranje in izvedbo projekta. Sicer pa, ker se že zdaj ob treh najdaljših predorih na trasi gradijo servisne cevi v enakem prečnem profilu kot glavne predorske cevi, bo 61 odstotkov proge gradbeno že pripravljene na prihodnjo dvotirnosti.
