Izkopan kilometer prvega predora, odkrili tudi 21 kraških jam
Izkopanih je 1005,4 m prvega predora Lokev (T1). Gre za najdaljši predor na trasi, z izkopom pa smo pričeli novembra lani. Drugi tir je predorska proga, kar 75 % celotne trase se bo nahajalo v predorih. Dela potekajo 24 ur na dan, vse dni v tednu, pri izkopu več kot kilometra predora pa smo naleteli tudi na 21 kraških jam. Velik del trase drugega tira namreč poteka skozi kraško območje in ravno kraške jame so ena izmed največjih neznank, na katere naletimo pri gradnji, saj ne moremo predvideti, kje se bodo nahajale. Do območja, kjer bodo kraški pojavi najbolj vidni, pri gradnji drugega tira sploh še nismo prišli, vse kraške jame do sedaj pa smo odkrili ravno pri izkopu prvega predora. Nekatere so dovolj velike, da se da v njih priti brez plezalne ali druge tehnične opreme, najdaljši stalaktiti so dolgi tudi en meter. Sicer pa na podlagi izvedenih geofizikalnih meritev pričakujemo, da bomo ob gradnji drugega tira našli približno 10 večjih in približno 100 manjših jam, ki jih bomo skušali ohraniti v čim večjem številu.
Vhod v največjo jamo, ki smo jo do zdaj odkrili, je bil velik 6 metrov, dolžina vseh izmerjenih rovov pa znaša 69 metrov. V jami izstopajo stalaktiti, stalagmitov je veliko manj. Jama je zelo bogata z drobnimi sigastimi tvorbami, to je z igličastimi kristali sige. Večina aktivno rastočih kapnikov je nenavadno mlečnato rumene do črne barve, sicer prevladujejo svetlo rjavi odtenki sige. V jami so bili najdeni tudi drobni koščki oglja in čeljustnica glodavca, najverjetneje polha, kar kaže na dostopnost jame s površja. Morfologija jame sicer ne kaže očitnih vplivov zmrzovanja, verjetno je bila v obdobju pred odkritjem precej izolirana od zunanjega okolja, ni pa izključen en manjši vhod s površja, skozi katerega v jamo vstopajo živali in oglje. Po izkopanem enem kilometru prvega predora je težko reči, ali je to največja jama, ki jo bomo ob gradnji drugega tira odkrili, a kljub velikosti jame glede načina sanacije ni bila najzahtevnejša.
Dostop do nekaterih jam ovirajo v stene brezna zagozdene velike skale, preko katerih se ne da priti. Do drugih smo za dostop uporabili košaro avtodvigala, če to ni bilo dovolj, smo si pomagali tudi z lestvijo, včasih je potrebna tudi vrvna tehnika.
Največja odkritja kraškega podzemlja najverjetneje šele prihajajo
Vse kraške jame smo našli med gradnjo predora Lokev (T1), ta bo dolg 6714 m, zdaj smo izkopali več kot kilometer, tako da podobnih pojavov pričakujemo še precej. Če izračunamo pavšalno najdemo pri gradnji predora Lokev (T1) kraško jamo vsakih 50 metrov. Raziskave pred samo gradnjo drugega tira so sicer podale oceno, koliko jam lahko na trasi pričakujemo, a nikoli ne moremo pred gradnjo raziskati vsakega metra posebej. Jame ob odkritju v skladu s protokolom, ki se v Republiki Sloveniji uporablja že vrsto let, raziščejo, izmerijo in dokumentirajo strokovnjaki krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa. Ti predlagajo ukrepe, ki jih skladno s protokolom potrdijo v Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave.
Odkritja jam zaenkrat ne vplivajo na rok izgradnje drugega tira
Odkritje kraškega pojava velikih dimenzij bi lahko zaustavil gradnjo največjega infrastrukturnega projekta v državi za dalj časa. Inženirje najbolj skrbi, da bi naleteli na kraško jamo, ki bi zahtevala mostno konstrukcijo, govorimo o nekakšnem podzemnem mostu. Pomembna je namreč lega kraškega pojava glede na predorsko cev – najzahtevnejša je sanacija, ko se prazen prostor nahaja na dnu cevi predora. Potem sta zgolj dve rešitvi: ali praznino nekako zapolnimo ali pa je potrebna gradnja podzemne mostne konstrukcije. A ne glede na to, kaj se bo v prihodnjih mesecih in letih gradnje drugega tira odkrilo, to ne bi smelo imeti prevelikega vpliva na gradnjo in pot predorov.
Kraške vode
Posebna pozornost je namenjena vplivu gradnje na kraške vode. Režim pretakanja podzemne vode se namreč ne sme spreminjati, tako da je pomembno, ali je kraški pojav suh ali vsebuje vodo. Jame, ki so jih odkrili do zdaj, niso bile pretirano vodnate. Ob gradnji drugega tira pa niso bile najdene le kraške jame, ampak tudi vrtače in brezna.
Fotografije jam: Inštitut za raziskovanje krasa