V ponedeljek, 7.4.2025 je bil v Drugi jutranji kroniki na Valu 202 objavljen prispevek, v katerem je član Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper Damir Josipovič izjavil, da se kraške pojave na trasi drugega tira zasipava in s tem onemogoča vodni pretok.
V nadaljevanju objavljamo celoten poziv dr. Mitje Prelovška iz Inštituta za raziskovanje krasa, ki ga je naslovil na g. Josipoviča. G. Josipovič se na poziv g. Prelovška, ki ga je prosil, da z argumenti podkrepi svoje trditve, ni odzval.
Pozdravljeni,
v zadnjih dneh ste javno izrazili skrb zaradi zasipanja vodnih jam vzdolž 2TDK in s tem praktično onemogočanja vodnega pretoka. Vaše izjave, tudi zaradi načelne transparentnosti in odmevnosti, ki ju dosegate kot član Projektnega sveza za civilni nadzor, so skrb vzbujajoče, saj do tega ne bi smelo prihajati. Da se to, na kar opozarjate, ne bi dogajalo, je bilo za namen gradnje 2TDK sprejetih in izvedenih več ukrepov, in sicer:
• oblikovanje ukrepov za premoščanje jam v času načrtovanja gradnje,
• hidrološki monitoring, poleg obveznega tudi dopolnilni (Beško-ocizeljski jamski sistem),
• zagotovitev finančnih sredstev za premoščanje jam,
• pričakovanje večdnevnih zaustavitev del ob odkritju, raziskavi in premoščanju jam ter začasna prestavitev delovišča,
• podpis Protokola o ravnanju v primeru odkritja jam,
• obveščanje krasoslovnega nadzora s strani izvajalca o vsaki odkriti jami,
• redni tedenski krasoslovni nadzor vseh delovišč, zlasti izkopnih čel predorov T1 in T2,
• jamarska raziskava jame, meritev jame, tudi krasoslovna opredelitev hidrološke funkcije jame,
• načrt hidrološkega premoščanja usklajenega med krasoslovcem, projektantom in geotehničnim inženirjem (npr. poglobitev izkopa do nivoja vodnega toka, zacevitev povezave, izdelava utora ob zunanji strani betonske obloge),
• izvedba hidrotehničnih ukrepov pri premoščanju jam,
• izvajanje nadzora premoščanja s strani krasoslovnega nadzora.
Zasipanje kot končni ukrep premoščanja jam se je izvajalo izjemoma, saj je bil splošen naravovarstven cilj ohranitev vseh delov jam izven območja izkopa, pa tudi na območju izkopa so se izvajali ukrepi varstva jamskega inventarja. Zasip jam se je izvajal zgolj ob naslednjih pogojih:
• na voljo ni drugega ustreznejšega praktično izvedljivega in varnega načina premoščanja jame,
• zasip praktično nima vpliva na pretakanje vode.
Že zaradi prvega navedenega pogoja je bilo zasutih relativno majhno število jam, saj je bil tak ukrep izjema in ne pravilo, tudi če bi povsem zapostavili vodne karakteristike jam. V nobeni od 90 na novo odkritih jam nismo naleteli na jamski rov, ki bi kazal znake zasipanja pred raziskavo jame, kar govori o vestnosti sporočanja izvajalcev izkopa o odkritih jamah in minimalni možnosti zasipanja neevidentirane vodne jame. Naročnik, investitor ali izvajalci niso bili vključeni v odločanje o hidrološkem premoščanju jam in niso po mojem vedenju niti v enem primeru poskušali vplivati na strokovno dogovorjen hidrološki način premoščanja jam - tudi ko je prihajalo do neljubih časovnih zastojev in večje porabe sredstev. Zasipanje vodnih jam bi (tudi z neokoljskega vidika) povzročilo negativne tehnične posledice za sam predor, npr. povečanje hidrostatičnega tlaka, pokanje betonske obloge in uveljavljanje garancij, zato ne verjamem, da je v kogaršnjem koli interesu.
Na območjih križanja (tudi občasno) vodnih jamam s predorom se je ob vseh hidrotehničnih ukrepih predor gradil v nedrenirani izvedbi, tudi z reprofilacijo izkopnega profila, če se je to naknadno izkazalo za potrebno. Na ta način se je preprečilo izdatnejše vtekanje vode skozi porozno zunanjo betonsko oblogo v drenažno cev predora, s tem povezano znatno dreniranje vodonosnika ter prenasičenje kapacitet za odvajanje drenirane vode skozi predor. Z debelejšo betonsko oblogo nedreniranih odsekov se je zagotovilo dolgoročno stabilnost predora.
Večji tehnični ukrepi hidrološkega premoščanja so se izvajali v naslednjih vodnih jamah, kjer so bili ugotovljeni (epi)freatični tokovi vode, četudi zgolj občasni:
• 2TDK-080 (poglobitev izkopa do nivoja vodnega toka v jami, zacevitev in obbetoniranje hidrološkega obvoda, ločitev ohranjenega dela jame s slepim opažem),
• 2TDK-063 in 2TDK-065 (vrtanje goste falange sulic iz strani skozi jamski vhod pod nivojem izkopa, namestitev armaturne mreže in geotekstila za preprečevanje vsipanja zasipa v jamo, šele nato nadaljevanje izkopa),
• 2TDK-024, 2TDK-041 in 2TDK-044 (klesanje utora za hidrološki obvod ob zunanji betonski oblogi predora),
• 2TDK-042 (začasna premostitev vhoda z AB ploščo, približevanje izkopa stopnice iz obeh smeri izkopa predora, izvedba končnega premoščanje brez zasipanja).
Manjšim količinam vode, zgolj vadozne in ne freatične, se je v več jamah dodatno pustila pot ob zunanji betonski oblogi (skozi ohranjeni del jame, klesan utor ali zacevitvijo).
Po mojem vedenju (pregled in raziskava +90 % jam, predlog, usklajevanje in nadzor izvajanja premoščanja za praktično vseh 90 novoodkritih jam) se zasipanje vodnih jam z omejitvijo vodnega pretoka ni dogajalo, na kar sem ponosen in omenim na praktično vsakem javnem predavanju o jamah vzdolž 2TDK, ki jih v preteklih letih ni bilo malo (Klanec pri Kozini, Divača, Postojna, Ljubljana); se vas pa ne spomnim z nobenega izmed njih, s čemer bi izkazali jasen interes po izpostavljeni tematiki in to pojasnjevanje niti ne bi bilo potrebno.
Zato me vaše medijske izjave presenečajo in vas v podporo izrečenemu kot predstavnik krasoslovnega nadzora pozivam, da me (in v zvezi s premoščanjem jam tudi druge udeležene osebe v kopiji tega sporočila) seznanite s seznamom vodnih jam, kjer je po vašem vedenju prihajalo do zasipanja, da pridobim informacije drugega nadzora in medije objektivno seznanim z načinom premoščanja vodnih jam.